Tokrat bomo namenili nekaj besed o naši prenovi prostora oziroma lahko rečem kar o gradnji.

Zdi se, da že celo večnost prenavljamo. Vsi že nestrpno čakamo, datum odprtja v naši glavi se je kar odmikal in odmikal. Zadnje mesece imava že vsega vrh glave. Še to, pa ono, pa tisto…

Zasnovali smo idejo, da en velik prostor spremenimo v dva funkcionalna prostora. Včasih je bila v našem prostoru pizzerija.  Torej je bilo potrebno narediti dodatno steno, poravnati spuščen strop, odstraniti stari masivni šank , urediti in speljati novo elektriko… še bi lahko naštevala.

Opraviti je bilo potrebno 4 obiske Ikee v enem tednu, najeti kombi, ga voziti po Ljubljani (muke ježeve) in zaviti še v vse ostale možne gradbene trgovine v Ljubljani, prav tako je Maja postala že “častni gost” novomeškega Merkurja z vsaj 10 obiski na dan. Sestaviti smo morali nov prodajni pult, vse omarice. Celotno orodje iz garaže je pristalo v Pie Shopu.

Izdelali smo drsna vrata, ta vrata na katere je Maja tako zelo ponosna. Vam že zdaj povem, da vam jih bo omenila, ko pridete v naš Pie Shop.

Aja, pa barvanje. Barvanju ni bilo ne konca ne kraja. Še dobro, da smo za sosedo dobili Farbarelo. Kaj bi brez Katarininih nasvetov in njenih Annie Sloan barv, nimam pojma. Verjetno bi še dan danes brusili in barvali. Hvala bogu, smo z njenimi barvami samo pobarvali in je šlo vse hitreje. Želeli sva točno določen odtenek barve, tako sva barvo namešali sami. No, Maja jo je in tudi tokrat pokazala svojo umetniško plat. Morda še ne veste, vendar je Maja izredno umetniško nadarjena, včasih je veliko slikala in ji je bilo mešanje barv prav v zabavo. Jaz sem samo pomakala čopiče in valjčke v to mešanico.

Dobra tri leta odkar sem v dream team Pie Shop si nisem mislila, da bom spatulo zamenjala za kladivo, da bom kdaj nanašala izravnalno maso na steno ali pa poznala vse te gradbene izraze in vsemogoče šraufe. Dopoldneve sem bila v kuhinji in delala na zalogi kolikor sem le mogla. Izdelovala in pekla sem pite za tekoča naročila, nato pa predpasnik odložila in se prelevila v “A je to” mojstra.

Maja je diplomirala iz dizajniranja, silikonov in lepila, med drugim je postala tudi strokovnjak za les. Njen idejni blok je poln meritev, cele dneve je tekala z metrom po prostoru in kravžljala možgane. Njena odločnost, da nekaj naredi in da pride do zaključka nima meja. Večkrat so ji govorili da nekaj ni možno. Ni možno!? Ma lej te besede v Majinem slovarju enostavno ni. Med celotnim procesom sva poslušali naj pošljeva majstra v trgovino, da bo povedal kaj potrebuje za delo. Nikakor niso mogli razumeti, da sta majstra ženski. Ja, ženski od hudiča sva. Po vsem tem si lahko že kar sami urediva stanovanje, to sva med delom 100x rekli ena drugi.

Pa sva že mislili da sva zaključili, ampak nama nekaj v prostoru ni štimalo. Pa sva si naredili še dodatno delo. Ker če sva naredili že vse ostalo, greva lahko še eno extra miljo dlje in prostor spedenava kot je prav. No, to kar sva nazadnje naredili je pika na i, to je to, obljubimo.

Za vsako končano zadevo v prostoru sva ponosni, utrujeni, a ponosni. Zdaj, ko smo na koncu, ne ena ne druga še ne dojemava kako blizu smo. Ja nič, začeti morava že razmišljati kaj bova oblekli za grande otvoritev. Komaj čakava. Ne samo vi, tudi midve.

Al je taku lepu.